Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti – 1. del

Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za Korakom, Pedagoški inštitut, je v okviru ESS projekta »Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti« koncipiral, uvajal in evalviral dejavnosti na področju predšolskih programov za romske otroke in njihove družine. Projektne aktivnosti so se izvajale v dvanajstih vrtcih, v projektu pa je sodelovalo tudi šest osnovnih šol, ki niso bile neposredni projektni partnerji Pedagoškega inštituta, temveč so bile v projekt vključene kot partnerke vrtcev, ki so jih povabili k sodelovanju v okviru izvajanja projektne aktivnosti Spoznavno-animacijski dnevi v vrtcu in osnovni šoli. V nadaljevanju predstavljamo kratek opis posameznih projektnih aktivnosti, ki so se izvajale od julija 2010 do avgusta 2013.

Zagovorništvo, informiranje in osveščanje strokovne in laične javnosti

O pomenu znanja in izobrazbe

Za informiranje staršev o pomenu učenja, znanja in izobraževanja smo pred pričetkom izvajanja projektnih aktivnosti organizirali izobraževanje za vse projektne partnerje z namenom razširjanja miselnosti, da je znanje vrednota in da se že v predšolskem obdobju oblikujejo najpomembnejše osnove za uspešnost v šoli in življenju.

 


Mnenja udeležencev, zapisana v evalvacijskih vprašalnikih o tem, kaj jim je bilo na usposabljanju še posebej všeč:
“Predavanja o otrokovih pravicah, novih načinih dela in pristopih. Strokovnost predavateljice.”
“Znanje o delovanju možganov, o pomembnosti stikov /…/O tej temi bi morala slišati celotna ustanova.”


Socialna pravičnost v vzgoji in izobraževanju

Pred pričetkom izvajanja projektnih aktivnosti smo organizirali izobraževanje, katerega namen je bil senzibilizirati izvajalce projektnih aktivnosti za prepoznavanje in odpravljanje predsodkov in stereotipov na področju vzgoje in izobraževanja ter jih usposobiti za uresničevanje enakih možnosti, univerzalnih človeških vrednot, kakovostno vzgojo in izobraževanje ter upoštevanje in spoštovanje različnosti.

 


Mnenja udeležencev usposabljanja, zapisana v evalvacijskih vprašalnikih:
“Predavanja in delavnice »Socialna pravičnost«, bi se morale udeležiti vse strokovne delavke vrtca,saj bi tako spremenili marsikateri pogled in miselnost.”
“Naj se seminar uvrsti v reden izobraževalni program za vse vzgojno-izobraževalne ustanove.”


Razvoj in izvajanje različnih oblik vzgojno-izobraževalnega dela za predšolske otroke in njihove družine ter otroke, ki vstopajo v šolo, in njihove družine

Spoznavno-animacijski dnevi v vrtcu in šoli

Program je bil namenjen spoznavanju dela v vrtcu in šoli, izgradnji medsebojnega zaupanja med starši, vzgojitelji, učitelji in otroki ter spodbujanju staršev k vpisu otrok v vrtec in šolo ter rednemu obiskovanju.


O dodani vrednost spoznavno animacijskih dejavnosti strokovne sodelavke iz Vrtca Pobrežje, Maribor:
“Te dejavnosti so nam osvetlile neke poti, ki jih lahko uberemo, ko v svoj oddelek dobiš romskega otroka ali drugače govorečega otroka. Dobili smo informacije, spoznali smo, kako lahko gradimo medsebojno zaupanje, kako čim bolj učinkovito pomagati otroku. To so zagotovo zelo koristne in uporabne informacije in prav gotovo se jih bomo posluževali tudi v prihodnje.”


Dejavnosti v vrtcu za otroke, ki niso vključeni v vrtec in njihove starše

Aktivnost je bila namenjena otrokom, ki niso vključeni v vrtec, ter njihovim staršem in je vključevala izvajanje delavnic v prostorih vrtcev ali v drugih prostorih v romskem naselju z namenom razvijanja sposobnosti otrok, postopnega navajanja na vrtčevsko okolje, spreminjanja odnosa staršev do vrtca ter razvijanja starševskih kompetenc v pomoč otrokovemu razvoju.

Izvedba delavnice Glasbeni popoldan – Izdelava malih ritmičnih instrumentov, ki jo je organiziral Vrtec Jožice Flander Maribor za romske otroke, ki niso vključeni v vrtec, in njihove starše ter za romske otroke, ki obiskujejo vrtec, in njihove družine.

Oblikovanje in uvajanje kulturno in jezikovno primernih didaktičnih sredstev

Na tem področju je šlo za spodbujanje predbralnih in predopismenjevalnih spretnosti v otrokovem maternem jeziku (romščina) ter uvajanje v drugi jezik (trijezične slikanice, trijezični slikovni slovarji, prekmursko-romska slovnica).

Branje trijezične slikanice Pomaranča za vse v slovenskem in romskem jeziku na ustvarjalni delavnici za romske otroke in njihove starše v Vrtcu Jožice Flander Maribor.

 

Iz poročila izvajalk o izvedeni dejavnosti:
“Romska mama je na našo pobudo brala knjigo v romskem jeziku. Ostali starši so jo spodbujali in ob njenem branju izražali posebno zadovoljstvo. /…/ Otroci so z zanimanjem sledili branju v romskem jeziku. Bili so srečni, saj so poslušali zgodbo tudi v materinem jeziku. Deklica, katere mama je brala zgodbico v romskem jeziku, je posebej izkazala ponos, ki ga je občutila ob branju zgodbe svoje mame”.

Učenje drugega jezika in dvojezičnost v vrtcu

V okviru te aktivnosti smo usposabljali vzgojitelje za spodbujanje večjezičnega razvoja v večkulturnem okolju vrtca.

Mnenja udeležencev usposabljanja, zapisana v evalvacijskih vprašalnikih:
“Primeri iz vsakdanjega življenja, razumljivo podana snov, veliko uporabnega znanja, ki ga bom prenesla v delo z otroki.”

Programi za opolnomočenje romskih družin pri vzgojnem delu in spodbujanju otrokovega razvoja

Zadnja aktivnost je bila osredotočena na izboljšanje razvojnih spodbud v otrokovem     domačem okolju in krepitvi starševskih vlog. V ta namen so bila oblikovana gradiva za   opolnomočenje romskih družin pri skrbi za otrokovo zdravje in razvoj.

Uporaba gradiv za opolnomočenje romskih družin pri vzgojnem delu in spodbujanju otrokovega razvoja na eni od delavnic spoznavno-animacijskih dni OŠ Franceta Prešerna Črenšovci – Enota vrtec v romskem naselju Kamenci.

Iz poročila izvajalke o izvedeni dejavnosti:
“Starši so bili zadovoljni, da so dobili gradivo za opolnomočenje in nasvete, kako gradivo uporabljati. Naučili so se, da otroku lahko nekaj ponudijo, brez kakršnih koli dodatnih stroškov. Igre in igrače je mogoče narediti iz materialov iz okolja ali pa z uporabo navadnega belega papirja. Starši so lahko videli svoje otroke, kako so motivirani za delo in kako jih lahko oni sami motivirajo. Dejavnost so pohvalili in se zahvalili. Vsa gradiva so odnesli domov.”

dr. Tatjana Vonta, višja znanstvena sodelavka
doc. dr. Sonja Rutar, znanstvena sodelavka
mag. Mateja Režek, asistentka z magisterijem
Jerneja Jager, raziskovalka
Samanta Baranja, raziskovalka
Petra Zgonec, raziskovalka
Urša Novak, raziskovalka

V naslednji izdaji Novičnika, ki bo izšla predvidoma v začetku decembra, sledi nadaljevanje članka o projektu “Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti”.

Dostopnost