Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti – 2. del

V prejšnji izdaji Novičnika smo predstavili kratek opis projektnih aktivnosti, ki so se v okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti, izvajale pod okriljem Razvojno-raziskovalnega centra pedagoških iniciativ Korak za Korakom na Pedagoškem inštitutu.
V nadaljevanju  navajamo nekaj kvantitativnih podatkov implementacije projektih aktivnosti:

 

Projekt v številkah

Število otrok, vključenih v projektne aktivnosti

1233

Število staršev, vključenih v projektne aktivnosti

554

Število izvedenih aktivnosti v vrtcih in osnovnih šolah

349

Število usposabljanj

48

Število strokovnih delavcev in romskih sodelavcev, vključenih v usposabljanja

185

Število monitoringov

155

Število publikacij, izdanih v okviru projekta

26

Ustanovljena Mreža REYN Slovenija

1

 

 

Rezultati zunanje evalvacije projektnih aktivnosti, ki je bila izvedena junija 2013, so pokazali naslednje:

Prednosti projekta

Težave pri izvajanju projekta

Pozitivni učinki za romske otroke, starše, druge otroke in starše.

Preveč birokracije, dokumentiranja.

Didaktični materiali in priročniki.

Problem prostorskih pogojev in časa.

Strokovna podpora, monitoringi (refleksija, evalvacija, timsko delo).

Težave z drugimi strokovnimi delavci v vrtcu (predsodki, nerazumevanje, nesprejemanje različnosti, verbalni napadi na izvajalce).

Kvalitetno in pogosto usposabljanje (akcijski pristop).

Nezainteresiranost romskih staršev, nižja udeležba staršev pri pripravljenih dejavnostih.

Možnost individualnega dela z romskimi otroki in družino.

Jezikovne težave, nerazumevanje.

Zmanjševanje in odstranjevanje stereotipov in predsodkov.

Zahtevna intenziteta projekta.

Večja stopnja vključenosti otrok v vrtce.

 

Vzpostavljeno zaupanje otrok in staršev do vrtca in strokovnega osebja.

 

 

 

 

Nadaljevanje projektnih aktivnosti

70 % anketiranih želi nadaljevanje implementacije aktivnosti.

Zaradi velikih obremenitev izvajalcev (dejavnosti so se izvajale pretežno v popoldanskem času) bi bilo po mnenju večine sodelujočih izvajalcev in ravnateljev najsmiselnejše izvajanje podobnih dejavnosti umestiti v letni delovni načrt ustanove  in posameznih strokovnih delavk.

 

 

 

Izzivi, v prihodnje…

Dvojezično/večjezično poučevanje.

Uporaba dvojezičnega/večjezičnega gradiva.

Vključevanje dvojezičnega učnega osebja v vrtce in osnovne šole.

Vključevanje vseh strokovnih delavcev vrtcev/osnovnih šol in ne zgolj zainteresiranih za delo v projektu.

Aktivno vključevanje vodstvenih delavcev v poslanstvo projektnih dejavnosti.

Aktivna medsebojna podpora- pomen podpore in usklajevanja se je kazal v U-krivulji motivacije za izvajanje projekta. Motivacija se je ponovno povečala z rezultati: vzpostavitvijo dobre komunikacije z Romi, dejavna vključenost Romov.

Novi raziskovalni izzivi: dostopnost, kakovost vzgojno izobraževalnega procesa s sistematičnim spremljanjem učinkov.

 

 

 

Več o projektnih aktivnostih, njihovi implementaciji in evalvaciji, primerih iz prakse, zunanji evalvaciji projektnih aktivnosti Pedagoškega inštituta ter doseženih kazalnikih si lahko preberete v: Vonta, T. (ur.) (2013). Začnimo na začetku: prispevek predšolskih programov k socialni vključenosti Romov.Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Najpomembnejše ugotovitve in predlogi za nadaljnje delo z romsko skupnostjo:

  1. Izvedene aktivnosti so imele dokazane učinke za romske otroke, romske starše, predstavnike romske skupnosti, strokovne delavce v vrtcih in šolah pa tudi za druge otroke in starše v okolju. Dokazujejo svoj širši pomen v procesih dviganja socialnega in kulturnega kapitala vseh posameznikov, ki bivajo v okoljih, kjer bivajo tudi predstavniki romske skupnosti, in predstavljajo pomemben prispevek k transformaciji celotne družbe v smeri odprtosti za različnost, strpnost, sobivanje in sodelovanje.
  2. Na sistemski ravni je potrebno zagotoviti, da bodo vrtci v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti, uresničevali ponudbo kakovostnih predšolskih programov za romske otroke in njihove družine s posebnim poudarkom na inkluzivnih pristopih za graditev oz. krepitev vezi med romskimi in neromskimi družinami.
  3. Nadaljevati z dejavnostmi tranzicije (mehčanje prehoda otroka iz enega v drugo učno okolje) s posebnim poudarkom na ustvarjanju pogojev za vzpostavitev medsebojnega zaupanja, povezovanje družin, vrtcev in osnovnih šol ter drugih institucij in posameznikov v okolju, ki lahko prispevajo k socialni vključenosti Romov.
  4. Nadaljevati intenzivno in kontinuirano izvajanje programov za podpiranje romskih družin pri njihovi skrbi in spodbujanju otrokovega razvoja.
  5. Oblikovati večkulturno in večjezično okolje za učenje v vrtcih/osnovnih šolah ter intenzivnejšo implementacijo didaktičnih in drugih sredstev, ki so bila razvita v okviru projekta in za to usposobiti izvajalce.
  6. Dvigniti raven profesionalnosti in kompetentnosti strokovnih delavcev v vrtcih in osnovnih šolah za uresničevanje socialne inkluzije in v te procese vključiti paraprofesionalce (npr. romske sodelavce).
  7. Dvigniti raven kakovosti izvajanja predšolskih programov, saj le visoko kakovostni programi prinašajo dolgoročne učinke za romske otroke in njihove družine in druge otroke in njihove družine.
  8. V uresničevanje programov za »nevključene otroke in starše« (tudi romske) vključiti celoten kolektiv in vodstvo vrtca/osnovne šole.

 

Pripravile:

izr. prof. dr. Tatjana Vonta, višja znanstvena sodelavka

doc. dr. Sonja Rutar, znanstvena sodelavka

mag. Mateja Režek, asistentka z magisterijem
Jerneja Jager, raziskovalka

Samanta Baranja, raziskovalka

Petra Zgonec, raziskovalka

Urša Novak, raziskovalka

Dostopnost