PEDAGOŠKI INŠTITUTObjavljamo prve rezultate Mednarodne raziskave o državljanski vzgoji in izobraževanju ICCS 2016. Dosežki slovenskih učenk in učencev na področju državljanske vednosti so nad mednarodnim povprečjem.
Kaj je ICCS 2016 (Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja)?
ICCS je Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo na mednarodni ravni koordinira IEA (Mednarodna organizacija za evalviranje učinkov izobraževanja), v Sloveniji pa Pedagoški inštitut.
Namen raziskave je raziskati, na kakšne načine se mladi v različnih državah (oziroma izobraževalnih sistemih) pripravljajo na (aktivno) državljanstvo. S tem ciljem meri naslednje:
vednost, konceptualno razumevanje in kompetence na področju državljanske vzgoje in izobraževanja;
stališča na področju državljanstva in pripravljenosti do (so)delovanja v družbenih oz. državljanskih aktivnostih.
Slovenija sodeluje v raziskavi tretjič (1999 – takrat pod imenom CivEd; 2009, 2016), zato je mogoče prikazati tudi trende med posameznimi cikli raziskave.
V ciklu 2016 je na mednarodni ravni sodelovalo 24 izobraževalnih sistemov, tudi Slovenija. V Sloveniji je sodelovalo 135 šol, 2.844 učencev 8. razredov ter 2.056 učiteljev.
Raziskava se bo na mednarodni ravni zaključila v letu 2018, a vendarle je mogoče predstaviti nekaj ključnih ugotovitev.
Ključne ugotovitve za Slovenijo
Dosežki:
Dosežki slovenskih učencev na področju državljanske vednosti so nad mednarodnim povprečjem (532 točk). Večjo povprečno vednost državljanske vednosti Imajo: Danska (586), Kitajski Tajpej (581), Švedska (579), Finska (577), Norveška (ki je sodelovala z 9. razredom; 564), Estonija (546) in Ruska federacija (545). Po znanju je Slovenija primerljiva z Belgijo (Flamski del; 537) in Hrvaško (531). Italija je s 524 točkami zadnja, ki se je uvrstila nad mednarodno ICCS povprečje. Pod mednarodno ICCS povprečje, so se od evropskih držav uvrstile Latvija, Malta, Bolgarija.
11 držav je doseglo značilno izboljšanje v državljanskem znanju med letoma 2009 in 2016. Med njimi tudi Slovenija (16 točk). Večji trend v znanju beležijo Švedska, Ruska federacija, Norveška, Belgija (Flamski del), Kitajski Tajpej, Estonija, Kolumbija in Bolgarija.
Razlike glede na spol:
Obstajajo značilne razlike v državljanski vednosti med deklicami in dečki (v prid deklicam). Slovenija je ena od držav, kjer so te razlike med največjimi – večje razlike so le na Malti, v Bolgariji, Švedski.
Socialno-ekonomski status, migrantski status in državljanska vednost:
Državljanska vednost se povezuje s socialno-ekonomskim statusom, tudi v Sloveniji (učenci z višjim SES imajo višje dosežke državljanske vednosti. Povezave z dosežki so močne tudi pri migrantskem statusu (v večini držav, tudi v Sloveniji, imajo učenci iz družin brez migrantskega ozadja boljše dosežke) ter glede na jezik, ki ga učenci govorijo doma (učenci, ki doma govorijo isti jezik kot tisti v katerem so reševali test in vprašalnike, imajo boljše dosežke, tudi v Sloveniji).
Razlike med šolami:
V Sloveniji so razlike med šolami, glede državljanskega znanja, zelo majhne (le 8 %). Manjše so le še na Finskem (6 %) in Norveškem (6 %).
Pripravljenost učencev za delovanje:
Pri delovanju in pripravljenosti za delovanje (npr. pričakovana aktivna politična participacija, delovanje na družbenih omrežjih – v državljansko povezanih aktivnostih, državljanska samoučinkovitost učencev) so učenci iz Sloveniji v večini primerov pod mednarodnim povprečjem. Pozitiven trend beležimo pri sodelovanju naših učencev v prostovoljskih skupinah.
V Sloveniji diskutirajo o političnih in družbenih vprašanjih zunaj šole manj pogosto kot v drugih državah, a je trend med letoma 2009 in 2016 pozitiven. Prav tako naši učenci nimajo tako močnega občutka državljanske samoučinkovitosti. Konvencionalno državljanstvo za odrasle (glasovanje na volitvah, spremljanje aktualnih političnih vprašanj v medijih itd.) se našim učencem ne zdi tako pomembno, kakor učencem v drugih državah. Podobno je z oceno pomembnosti družbenih gibanj, ki ga imajo le ta za državljanstvo. A je trend v obeh primerih pozitiven.
Enakost spolov:
Slovenija je pri zaznavi odnosa učencev do enakosti spolov nad mednarodnim povprečjem, pri zaznavi pomembnosti etnične/rasne enakosti pa pod tem povprečjem.
Zaupanje v institucije:
Pri zaupanju v Državni zbor in vlado so naši učenci pod mednarodnim povprečjem (zaupanje v vlado tudi pada), pri zaupanju v sodišča pa nad ICCS povprečjem. Zelo visoko pa naši učenci zaupajo ljudem na splošno (večje zaupanje so izkazali le še učenci iz Finske). Več kot polovica naših učencem zaupa ali zelo zaupa družbenim medijem, kar je nad ICCS povprečjem.
Ugotovitve iz evropskega vprašalnika:
Raziskavi ICCS je bil dodan tudi Evropski vprašalnik.
Občutek evropske identitete učencev je nad evropskim povprečjem. Pri čemer je pri dečkih ta občutek izrazitejši. Podobno kot v večini drugih držav (razen na Hrvaškem) imajo učenci družin brez migrantskega ozadja nekoliko močnejši občutek evropske identitete.
V Sloveniji, Belgiji, Finski in Litvi so učenci bolj ponosni, da je njihova država del EU, kakor v nekaterih drugih državah.
Stališča do enakih pravic za migrante so v Evropi prevladujoča, v Sloveniji so ta stališča izrazito višja, kakor je mogoče zabeležiti na mednarodni ravni.
Zaupanje v evropske institucije je v Sloveniji nekoliko nižje, je pa trend pozitiven.
Naši učenci so prav tako bolj zaskrbljeni nad prihodnostjo Evrope (npr. terorizem, lakota, revščina, nezaposlenost) ter svoje prihodnosti.
Druge pomembne teme:
Med drugimi pomembnimi temami je potrebno izpostaviti zaznavo medvrstniškega nasilja, ki je pri nekaterih postavkah nad povprečjem, npr. uporaba žaljivih vzdevkov, zasmehovanje s strani drugih učencev, uničevanje osebne lastnine nekoga drugega.
Cikel raziskave se konča leta 2018, za tem bo tudi objavljeno nacionalno poročilo v slovenskem jeziku.
OSTALO GRADIVO:
PRIJAVA