Založništvo

Medijska politika v postsocializmu.


Avtor: Igor Ž. Žagar, Primož Krašovec


Vrsta gradiva: znanstvena monografija


Leto izdaje: 2009


Obseg: 218 strani


ISBN-13 (PDF): 978-961-270-011-9


ISBN-13 (HTML): 978-961-270-011-9


Povezava: PDF HTML


Način citiranja:


APA:
Krašovec, P., Žagar, I. Ž. (ur.) (2009). Medijska politika v postsocializmu. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-011-9

MLA:
Krašovec, Primož, in Žagar, Igor. Ž., ur. Medijska politika v postsocializmu. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009.
<https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-011-9>


Namen znanstvene monografije je odpreti nove perspektive znotraj aktualnih razprav o cenzuri in svobodi tiska v Sloveniji in obenem te razprave umestiti v širši (tako prostorski, geografski kot časovni, zgodovinski) kontekst. Nove perspektive, ki jih znanstvena monografija prinaša, presegajo delitev pozicij, ki se je v javnem prostoru vzpostavila ob polemikah o cenzuri in ki je bila natančen posnetek delitve znotraj političnega polja – delitve na konservativno, ki želi obračunati s preostanki »totalitarizma« v novinarstvu in liberalno pozicijo, ki želi novinarstvo pripeljati v sklad z »evropskimi standardi«. V znanstveni monografiji tako izpostavljamo nekatere vidike, ki jih tako strukturirana razprava nujno izpušča: vpliv nedavnih ekonomskih sprememb na novinarske prakse (prekarizacija, fleksibilizacija); možnost politike novinarstva, ki uhaja napačni dilemi med poslušnostjo oblasti in objektivnostjo; možnosti novinarstva, ki ni omejeno le na popisovanje dejanj države in biznisa (z nekaj malega »kulture«).
V ta namen je potrebno omenjene razprave in polemike nujno razširiti, zato so v zborniku tudi teksti o emancipatorni vlogi partizanskih in ženskih oziroma feminističnih časopisov, kar sta pomembna zgleda nekonvencionalne in nekonformistične osvobodilne politike novinarstva; in teksti o trenutnem stanju v medijskih poljih v drugih postsocialističnih državah, kar kaže na analognost določenih družbenih, političnih in ekonomskih procesov in spodbija interpretacije medijske situacije v Sloveniji kot nečesa, kar izvira iz lokalnih dejavnikov in posebnosti. Gre za procese, ki so značilni za celotno postsocialistično pol-periferijo svetovnega kapitalističnega sistema, kjer se v polju medijev povezujeta tako ekonomsko kot ideološko nasilje, saj manjšanje socialne varnosti in »fleksbilizacija« omogočata veliko bolj odkrit in neposreden ideološki pritisk – obenem pa na istem področju obstaja pogosto zamolčana in pozabljena tradicija osvobodilnih novinarskih praks, ki so se podobnim procesom uspešno upirale že v preteklosti.
Cilj znanstvene monografije je tako, z uporabo novih perspektiv in analitičnih pristopov, ustvariti pogoje za javno razpravo, ki lahko potencialno omogoči reinvencijo takšnih novinarskih praks tudi v sedanjosti, v novih zgodovinskih razmerah.