Rezultati

Mednarodni rezultati so bili predstavljeni na konferencah za medije v novembru 2014.

 

Definicija računalniške in informacijske pismenosti

Računalniška in informacijska pismenost  predstavlja širok nabor znanja, spretnosti in razumevanja, ki se uporabljajo za upravljanje in prenašanje informacij med različnimi disciplinami.

V predlagani študiji se uporablja naslednja definicija RI pismenosti:

Računalniška in informacijska pismenost (RIP) se nanaša na sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v skupnosti.

RI pismenost združuje tehnične kompetence in intelektualne sposobnosti.  Pojem (RI pismenost) je razdeljen na dva dela, vsak pa vsebuje tri elemente.  Prvi sklop se nanaša na zbiranje in upravljanje podatkov. Vključuje poznavanje in razumevanje uporabe računalnika, dostopa do informacij in vrednotenje ter upravljanje informacij.  Drugi sklop se nanaša na ustvarjanje in izmenjavo informacij. Vključuje preoblikovanje, oblikovanje in izmenjavo informacij.

Raziskovalna vprašanja

  • Kakšne so razlike med državami in znotraj držav v računalniški in informacijski pismenosti učencev?
  • Kateri vidiki šole in izobraževalnih sistemov so povezani z dosežki učencev pri  RI pismenosti glede na:
    • splošni pristop k poučevanju
    • šolske in pedagoške prakse v zvezi z uporabo tehnologij
    • odnos učiteljev do IKT in spretnosti/zmožnosti uporabe tehnologij
    • dostop do IKT v šolah
    • učiteljev profesionalni razvoj uporabe tehnologij pri poučevanju
  • Katere  značilnosti učencev so povezane z dosežki RI pismenosti:
    • kakšne so razlike med državami in znotraj njih
    • do katere mere se izmerjena RI pismenost povezuje s poročanimi spretnostmi/zmožnostmi IKT
    •  ali se moč teh povezav razlikuje med državami in skupinami učencev
  • Katere osebnostne značilnosti učencev so povezane z dosežki in testih RI pismenosti?

 

Preverjanje RI pismenosti na računalniku

Preizkusi RI pismenosti so bili avtentični in računalniško podprti. Vsebovali so tri vrste nalog:

  • vprašanja osnovana na realističnih primerih z izbirnimi odgovori
  • programske simulacije generičnih aplikacij – učenci so morali po navodilih opraviti nalogo na računalniku
  • avtentične naloge, ki od učencev zahtevajo, da uredijo in izdelajo informacije  s pomočjo programske aplikacije.

Preizkus je vseboval tri 30 minutne module, vsak modul pa je vseboval različne tipe nalog, ki jih je združevala skupna tema. Vsak učenec v vzorcu je rešil dva od treh modulov. Dva modula sta zajela šolski kontekst, eden pa izvenšolskega.

 

Dodatni inštrumenti:

Poleg preizkusov znanja so bili v študiji uporabljeni dodatni inštrumenti – prav tako na računalniku:

  • Vprašalnik za učence: Z vprašalnikom smo zbrali podatke o rabi računalnikov v in izven šole, stališča do tehnologije, samo-ocena spretnosti in ozadne dejavnike (npr. socialno ozadje)
  • Vprašalnik za učitelje: S spletnim vprašalnikom za učitelje smo zbrali podatke o (njihovi) uporabi računalnikov in kompetencah za rabo računalnikov. Del vprašanj smo povezali z vprašanji iz predhodne študije SITES 2006
  • Šolski vprašalnik: Spletni vprašalnik so izpolnili ravnatelji vzorčenih šol in/ali oseba odgovorna za IKT. Z vprašalnikom smo zbrali podatke o virih, politiki in praksah povezanih z uporabo IKT na šoli in o drugih značilnostih šole. Del vprašanj smo povezali z vprašanji iz predhodne študije SITES 2006.
  • Vprašalnik o nacionalnem okviru. Spletna anketa, s katero smo zbrali sistemske podatke o izobraževalni politiki in praksah za izobraževanje učiteljev s področja IKT in RI pismenosti ter politikah, povezanih z vpeljevanjem tehnologij v šole.
Dostopnost