Prvi rezultati REDS – Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije COVID-19

Pedagoški inštitut je v obdobju februar – april 2020 izvedel neodvisno evalvacijo šolanja v času zaprtja šol v 1. valu epidemije COVID-19 in tudi vplivov slednjega na šolanje za tem (ko so se šole odprle in je bil omogočen klasičen pouk v šolah ter evalvacijo trajnih vplivov). Gre za raziskavo REDS – Mednarodno raziskavo motenj izobraževanja v času epidemije COVID-19, v kateri je v Sloveniji sodelovalo 136 osnovnih šol (135 ravnateljev), 1422 učiteljev 8. razredov ter 2552 osmošolcev in osmošolk.

Rezultati so pokazali na številne izzive s katerimi so se soočale šole (ravnatelji, učitelji), pa tudi učenci. Gre za izzive tehnične narave izvedbe pouka na daljavo, izzive didaktične narave, pa tudi izzive povezane z domačim okolje (učencev in učiteljev). Na eni stran skrb zbujajo rezultati, ki so vezani na doseganje učnih ciljev in standardov znanja ter ocen (npr. le 28 % učiteljev meni, da so ocene pridobljene v času zaprtja šol v 1. valu epidemije COVID-19 odraz znanja učencev) ter sedaj tudi dokazanih neenakosti, ki so predvsem povezani s socialno-ekonomskim statusom (SES) družin iz katerih prihajajo učenci, npr. mnogo več učencev, ki prihajajo iz okolij nizkega SES je zaskrbljenih glede šolanja v prihodnje, pa tudi glede zaostanka pri učenju. Velik je tudi delež učiteljev pa tudi samih učencev (osmošolcev), ki so poročali o velikih psiho-socialnih obremenitvah učencev, nekaj slednjega je bilo tudi zaznanega v času, ko so se učenci v šole vrnili. Kljub temu je bilo veliko učencev navdušenih, da so lahko šolsko delo nadaljevali pri pouku v šoli. Rezultati raziskave pa dajejo tudi nekaj optimizma. Slednjega je razbrati predvsem iz dela raziskave, ki je proučevala morebitne trajne vplive zaprtja šol v času 1. vala epidemije. V veliki večini so učenci poročali, da so uspešni ali zelo uspešni pri razporejanju šolskih obveznosti čez dan, predvsem pa pri uporabi spletnih učnih okolij in videokonferenčnih sistemov. Skratka, mnenje o tem ali so oni sami (se pravi učenci) pripravljeni na šolanje na daljavo, če bi ponovno prišlo do daljšega zaprtja šol v prihodnje so razmeroma pozitivna (ne sicer za vse skupine učencev enako – npr. tudi tukaj vidimo nekaj razlik, npr. več učencev iz okolja visokega SES meni, da so za slednje pripravljeni). Še bolj pa so o tem prepričani ravnatelji. V tej raziskavi dejansko znanje učencev ni bila preverjano. To bo Pedagoški inštitut še naprej počel v okviru izvedbe mednarodnih primerjalnih raziskav, v smislu neodvisne evalvacije različnih segmentov šolskega sistema.