Založništvo

Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij.


Urednik(i): Ana Kozina


Vrsta gradiva: strokovna monografija, strokovna monografija


Leto izdaje: 2022


Obseg: 670 strani


ISBN-13 (PDF): 978-961-270-347-9


ISBN-13 (HTML): 978-961-270-348-6


Povezava: PDF HTML


Način citiranja:


APA
Kozina, A. (ur.) (2022). Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-347-9

MLA

Kozina, Ana, ur. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022.
<https://www.doi.org/10.32320/78-961-270-347-9>


Pozitivni razvoj mladih (Positive Youth Development, PYD) temelji na teoriji odnosnih razvojnih sistemov (angl. relational developmental system theory), ki se osredotoča na pomen medsebojnega vplivanja posameznikovih značilnosti in njegovih kontekstov (npr. šola, družina, skupnost, družba). Teorija odnosnih razvojnih sistemov predpostavlja, da je treba mlade dojemati in raziskovati kot rezultat dvosmerne interakcije med posameznikom (notranji viri) in njegovim okoljem (zunanji viri). Osnovna ideja je, da se bodo mladi pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti (notranji viri) usklajene z viri v njihovem okolju (zunanji viri). Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje (npr. zgodnje opuščanje šolanja, agresivnost, anksioznost) bosta manj pogosta ter prosocialno vedenje in prispevanje bosta bolj prisotna. V projektu raziskujemo vse tri dele modela:

  1. razvojne vire,
  2. kazalnike pozitivnega razvoja mladih,
  3. tvegana vedenja in prispevanje (PYD-SI-MODEL).

V projektu smo povezave med razvojnimi viri, kazalniki pozitivnega razvoja mladih ter tveganim vedenjem in prispevanjem analizirale na vzorcu slovenskih mladostnic_kov ter odnose dodatno osvetlile z analizami kontekstov. V perspektivi pozitivnega razvoja mladih je namreč močno poudarjena vloga konteksta, zato je mogoče domnevati, da so podporni mehanizmi (notranji in zunanji viri) različni med posamezniki in med različnimi podskupinami posameznikov znotraj šolskega konteksta. Raziskovanju kontekstov je bila prilagojena tudi metodologija in raziskovalni načrt z načrtom vzorčenja, ki vključuje šole z nizko in visoko ravnijo tveganja za negativne izide ter s pozornostjo do prehodov.

Vsebina ⎜Contents

1.0 O projektu
2.0 Rezultati
3.0 Analize in ugotovitve

4.0 Smernice

Pojmovnik

Dostopnost