Udeleženci: dr. Zdenko Kodelja (PI), dr. Janez Slak (ARRS), dr. Igor Ž. Žagar (PI) Prvi problem je financiranje raziskav. Ne samo zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, ampak tudi zato, ker se vsako leto močno povečuje število raziskovalcev in ustanov, ki kandidirajo za vedno bolj omejena finančna sredstva. Položaj je še hujši, ker gre za raziskovanje v […]
večPrvi problem je financiranje raziskav. Ne samo zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, ampak tudi zato, ker se vsako leto močno povečuje število raziskovalcev in ustanov, ki kandidirajo za vedno bolj omejena finančna sredstva. Položaj je še hujši, ker gre za raziskovanje v okviru raziskovalnega polja »izobraževanje« in ne posamezne znanstvene discipline, katere predmet preučevanja sta vzgoja […]
večDr. Ana Kozina se je udeležila mednarodnega usposabljanja za uporabo programov FRIENDS (International FRIENDS Training Conference, Brisbane, Avstralija) in pridobila dvoletno raziskovalno licenco za uporabo programov v Sloveniji. Slovenija se je na ta način, poleg ostalih držav, ki program že uspešno uporabljajo, uvrstila na FRIENDS zemljevid. Opomba. Z zeleno so označene države, kjer že uporabljajo […]
večRazvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za Korakom, Pedagoški inštitut, je vključen v dvoletni mednarodni projekt TOY – Together Old and Young. Kaj je projekt TOY? TOY ali “Together Old and Young” (Skupaj stari in mladi) je dvoletni projekt, ki se osredotoča na otroke, mlajše od 8 let, in starejše odrasle, stare 55 let in več. […]
večV lanskem decembru smo zaključili petletni cikel Mednarodne raziskave PIRLS 2011 in ga decembra skupaj z raziskavo TIMSS 2011 predstavili na tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju ter na številnih srečanjih za strokovno javnost. Prvi rezultati raziskave in poročilo so dostopni na spletni strani Pedagoškega inštitua. V letošnjem letu pa se v okviru raziskave PIRLS posvečamo zlasti sekundarnim analizam podatkov. Trenutno nas zanimata […]
večSpremembe politično-ekonomskih usmeritev, ki smo jim v Sloveniji in EU priča v zadnjih desetletjih, posegajo tudi na področje izobraževanja in pomembno določajo izobraževalni proces, tako na formalni ravni (npr. bolonjska reforma, uvedba devetletke) kot implicitno (npr. skriti kurikul šol, pomen znanja v medijskih sporočilih). Zato nas je zanimalo, kakšen odnos do znanja si izoblikujejo sodobne […]
večProjektno izhodišče sta bili tematizacija in problematizacija obravnave in regulacije konstrukcij (porno)spolnosti in nasilja v medijih, predvsem pa v vsebinah produktov in storitev informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) oz. novih medijev. Predmet smo raziskovali skozi analizo diskurzov, skozi katere je opredeljen v javnosti in v vzgojno-izobraževalnem procesu (medijski, legislativni in regulativni, javnomnenjski, pedagoški, poljudno medicinski in poljudno […]
večSlovenski devetošolci v znanju angleščine in nemščine pri slušnem razumevanju in pisnem sporočanju dosegajo nadpovprečne rezultate v primerjavi z učenci iz 16 evropskih držav oziroma regij, ki so sodelovali v Evropski raziskavi o jezikovnih kompetencah. V bralnem razumevanju so dosežki slovenskih učencev v obeh jezikih povprečni. Kljub temu kar 41% slovenskih devetošolcev pri bralnem razumevanju […]
večPravzaprav gre za enega od redkih pojmov na področju državljanske vzgoje oz. politične teorije nasploh, kjer obe pojmovanji v veliki meri sovpadata. Kljub temu pa je odnos do patriotizma vse prej kot preprost in enoznačen, saj velja – tako zgodovinsko kakor tudi teoretično – za enega od najbolj protislovnih konceptov v politični teoriji nasploh. Zagovorniki […]
večTako intuitivno kakor tudi teoretično patriotizem definiramo kot ‘ljubezen do domovine’. Pravzaprav gre za enega od redkih pojmov na področju državljanske vzgoje oz. politične teorije nasploh, kjer obe pojmovanji v veliki meri sovpadata. Kljub temu pa je odnos do patriotizma vse prej kot preprost in enoznačen, saj velja – tako zgodovinsko kakor tudi teoretično – […]
večPrijavite se na obvestila
PRIJAVA