Danes lahko vsepovprek opazujemo lomastenje govorice o učinkovitem “služenju” družbi. Pod ta dežnik, kjer se zdaj odvija nevihta, je pristalo skorajda vse, med drugim tudi univerza. Nekako se zdi, da se je znašla celo v samem centru te nove govorice, v kateri je moč izrekati samo še vizionarske krilatice in čivkati polstavke neizbežne nujnosti. V pogovoru […]
večProblemi in zagate (samo)redefinicije vloge univerze v današnji “družbi znanja” Danes lahko vsepovprek opazujemo lomastenje govorice o učinkovitem “služenju” družbi. Pod ta dežnik, kjer se zdaj odvija nevihta, je pristalo skorajda vse, med drugim tudi univerza. Nekako se zdi, da se je znašla celo v samem centru te nove govorice, v kateri je moč izrekati […]
večDa današnjo družbo razumemo kot družbo znanja, je bolj ali manj samoumevnost, ki jo prevprašuje še malokdo. Le kdo bi oporekal družbi, ki v osredje mesto postavlja znanje? Toda ali je položaj in tudi odnos do znanja in znanosti ter s tem tudi izobraževanja, ki se je v zadnjih desetletjih vsekakor spremenil, res takšen, da […]
večDa današnjo družbo razumemo kot družbo znanja, je bolj ali manj samoumevnost, ki jo prevprašuje še malokdo. Le kdo bi oporekal družbi, ki v osredje mesto postavlja znanje? Toda ali je položaj in tudi odnos do znanja in znanosti ter s tem tudi izobraževanja, ki se je v zadnjih desetletjih vsekakor spremenil, res takšen, da […]
večKako lahko ideologije vstopajo v znanstveno delo? Kako se kažejo? Katere so aktualne ideologije v družboslovju? Predavanje bo razdeljeno na dva dela. V prvem, epistemološkem delu bo predavatelj razpravljal o razmerju med znanostjo in ideologijo in o možnostih znanosti, da omeji vpliv ideologij nase. V drugem delu bo predstavil reakcije slovenskega družboslovja na ključne družbene […]
večKako lahko ideologije vstopajo v znanstveno delo? Kako se kažejo? Katere so aktualne ideologije v družboslovju? Predavanje bo razdeljeno na dva dela. V prvem, epistemološkem delu bo predavatelj razpravljal o razmerju med znanostjo in ideologijo in o možnostih znanosti, da omeji vpliv ideologij nase. V drugem delu bo predstavil reakcije slovenskega družboslovja na ključne družbene […]
večV mednarodni raziskavi OECD-PISA 2009, v kateri je sodelovalo 64 držav, so raziskovalci med drugim merili bralno pismenost dijakov, starih 15 let. Če primerjamo bralno pismenost slovenskih dijakov, izmerjeno v tej raziskavi, z bralno pismenostjo, izmerjeno v raziskavi PISA 2006, se pokaže negativni trend. Ogledali si bomo naloge, ki so jih v raziskavi reševali dijaki. […]
večUpad bralne pismenosti slovenskih mladostnikov in breme romantične dediščine V mednarodni raziskavi OECD-PISA 2009, v kateri je sodelovalo 64 držav, so raziskovalci med drugim merili bralno pismenost dijakov, starih 15 let. Če primerjamo bralno pismenost slovenskih dijakov, izmerjeno v tej raziskavi, z bralno pismenostjo, izmerjeno v raziskavi PISA 2006, se pokaže negativni trend. Ogledali si […]
večPrijavite se na obvestila
PRIJAVA