Najprej ugotovimo, da digitalne tehnologije percipiramo v štirih razlikujočih se in križno nasprotujočih se modusih. tehnokratski apologetski odnos, ki zagovarja samo pozitivne učinke, zanika pa ali omalovažuje negativne kot so: simulakrizacija, dividualizacija, denaturacija seksualnosti, kontrola nad družbo negativistični odnos, ki digitalno tehnologijo in njene vplive odklanja zaradi realnih in namišljenih nevarnosti pozitivistični, instrumentalistični in racionalistični […]
Štiri teorije tehnološkega razvoja Državni zbor je na seji dne 24. 5. 2011 sprejel Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20). Resolucija predvideva v prihodnosti primat Azije pred drugimi kontinenti. Slovenija bo tehnološki razvoj z raziskovalno in inovativno dejavnostjo podpirala zaradi kvalitete življenja in boljšega izkoristka človeških virov. Zaradi hitrega in že kar stihijskega […]
11. januarja 2018, se je na španski univerzi Las Palmas de Gran Canaria (ULPGC) odvil prvi projektni sestanek, kateremu je sledila tiskovna konferenca s predstavitvijo projekta širši javnosti. Španska organizacija »Mi Hijo y Yo « je v svojih prostorih sprejela 12 partnerjev iz štirih evropskih držav (Španije, Slovenije, Češke republika in Belgije) in organizirala tiskovno konferenco, […]
Dr. Novak Bogomir januar, 2018 Štiri teorije tehnološkega razvoja Državni zbor je na seji dne 24. 5. 2011 sprejel Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20). Resolucija predvideva v prihodnosti primat Azije pred drugimi kontinenti. Slovenija bo tehnološki razvoj z raziskovalno in inovativno dejavnostjo podpirala zaradi kvalitete življenja in boljšega izkoristka človeških virov. […]
Z mednarodno raziskavo bralne pismenosti IEA PIRLS 2016 smo že četrtič v 15 letih zajeli stanje bralne pismenosti pri desetletnih otrocih. Ne glede na to, kam gre pismenost, je očitno nekaj: razslojevanje je očitno že pri desetletnikih in je vedno večje. To je družbeni problem, ki je večji od šole in izobraževalnega sistema. Kot družba […]
Odziv na izjavo po tiskovni konferenci PIRLS V torek, 5. XII. 2017, je Pedagoški inštitut na odmevni tiskovni konferenci predstavil rezultate zadnjega cikla raziskave o bralni pismenosti, PIRLS. Po tiskovni konferenci je vodja raziskave, mag. Marjeta Doupona, dala daljšo izjavo za Radio Slovenija, katere deli so bili uporabljeni tudi v informativni oddaji Dogodki in odmevi, […]
1. Kratek vpogled v razvoj humanistične pozitivne psihologije Pozitivna psihologija se je začela uveljavljati v Evropi predvsem po letu 1990. Njeno temeljno izhodišče je, da je raziskovanje polnosti in notranje sreče enako važno kot raziskovanje duševnega trpljenja in motenj. Začetki tega pristopa segajo že v petdeseta leta 20. stoletja. Tedaj so veliki humanistični psihologi in […]
Odnos med prodajalcem in kupcem kot komunikacijsko vprašanje Schreiter (2014) se sprašuje, kako naj trgovci vzpostavijo odnos med prodajalcem in kupcem. Odnos se razvija z izmenjavo besed, storitev, dejanj. Ob tem pripomnimo, da Schreiter ne pozna NLP tehnike vzpostavljanja dobrega stika s seboj in z drugimi (raport). Ko vzpostav ljajo stike z besedami kot so, »vsi vemo«, »večina […]
Avtor: mag. Ana Mlekuž Slovenski učenci izkazujejo nadpovprečne rezultate v bralni pismenosti kot jo meri mednarodna raziskava PIRLS 2016. Prav tako je napredek Slovenije v 15 letih velik, desetletniki so namreč v tem času napredovali za 41 točk. Ker ne samo odrasli in mladostniki, pač pa tudi otroci vedno več berejo na spletu, kvalitete in […]
Objavljeni so rezultati mednarodne raziskave PISA 2015 o skupinskem reševanju problemsko zasnovanih nalog. Slovenski 15-letniki dosegajo povprečno raven spretnosti skupinskega reševanja problemsko zasnovanih nalog, ki so bile poseben del preizkusa znanja v raziskavi PISA 2015. To je prva velika mednarodna raziskava teh spretnosti v svetu. Učenke in učenci z dosežki na najvišji ravni uspešno prepoznavajo […]
PEDAGOŠKI INŠTITUT
PRIJAVA