Z mednarodno raziskavo bralne pismenosti IEA PIRLS 2016 smo že četrtič v 15 letih zajeli stanje bralne pismenosti pri desetletnih otrocih. Ne glede na to, kam gre pismenost, je očitno nekaj: razslojevanje je očitno že pri desetletnikih in je vedno večje. To je družbeni problem, ki je večji od šole in izobraževalnega sistema. Kot družba […]
večOdziv na izjavo po tiskovni konferenci PIRLS V torek, 5. XII. 2017, je Pedagoški inštitut na odmevni tiskovni konferenci predstavil rezultate zadnjega cikla raziskave o bralni pismenosti, PIRLS. Po tiskovni konferenci je vodja raziskave, mag. Marjeta Doupona, dala daljšo izjavo za Radio Slovenija, katere deli so bili uporabljeni tudi v informativni oddaji Dogodki in odmevi, […]
več1. Kratek vpogled v razvoj humanistične pozitivne psihologije Pozitivna psihologija se je začela uveljavljati v Evropi predvsem po letu 1990. Njeno temeljno izhodišče je, da je raziskovanje polnosti in notranje sreče enako važno kot raziskovanje duševnega trpljenja in motenj. Začetki tega pristopa segajo že v petdeseta leta 20. stoletja. Tedaj so veliki humanistični psihologi in […]
večOdnos med prodajalcem in kupcem kot komunikacijsko vprašanje Schreiter (2014) se sprašuje, kako naj trgovci vzpostavijo odnos med prodajalcem in kupcem. Odnos se razvija z izmenjavo besed, storitev, dejanj. Ob tem pripomnimo, da Schreiter ne pozna NLP tehnike vzpostavljanja dobrega stika s seboj in z drugimi (raport). Ko vzpostav ljajo stike z besedami kot so, »vsi vemo«, »večina […]
večAvtor: mag. Ana Mlekuž Slovenski učenci izkazujejo nadpovprečne rezultate v bralni pismenosti kot jo meri mednarodna raziskava PIRLS 2016. Prav tako je napredek Slovenije v 15 letih velik, desetletniki so namreč v tem času napredovali za 41 točk. Ker ne samo odrasli in mladostniki, pač pa tudi otroci vedno več berejo na spletu, kvalitete in […]
večObjavljeni so rezultati mednarodne raziskave PISA 2015 o skupinskem reševanju problemsko zasnovanih nalog. Slovenski 15-letniki dosegajo povprečno raven spretnosti skupinskega reševanja problemsko zasnovanih nalog, ki so bile poseben del preizkusa znanja v raziskavi PISA 2015. To je prva velika mednarodna raziskava teh spretnosti v svetu. Učenke in učenci z dosežki na najvišji ravni uspešno prepoznavajo […]
večRetorika kot veščina uspešnega javnega prepričevanja ima dolgo tradicijo in tudi po 2500 letih ostaja eno temeljnih orodij našega javnega delovanja. Še več, razskave kažejo, da se je zanimanje zanjo v Evropi povečalo, pogosteje se opredeljujeta tudi vloga in pomen retorike v izobraževanju. Kakšne so razmere pri nas? Ali obstaja v slovenski šoli (in politiki) […]
večV mnogih izobraževalnih sistemih po svetu je bilo vprašanje književnega kanona v zadnjih desetletjih problematizirano in prepoznano kot pomembno pri oblikovanju učnih načrtov. V tem okviru je zlasti pereče običajno prevladujoče število avtorjev oziroma odsotnost avtoric, kar pa v Sloveniji – kljub številnim pobudam – na ravni oblikovanja politik in sestavljanja učnih načrtov ni zaznano […]
večObjavljamo prve rezultate Mednarodne raziskave o državljanski vzgoji in izobraževanju ICCS 2016. Dosežki slovenskih učenk in učencev na področju državljanske vednosti so nad mednarodnim povprečjem. Kaj je ICCS 2016 (Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja)? ICCS je Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo na mednarodni ravni koordinira IEA (Mednarodna organizacija za evalviranje učinkov […]
večSogovornice: Urša Novak, Pedagoški inštitut Petra Zgonec, Pedagoški inštitut Petra Bozovičar, Pedagoški inštitut Mija Koderman, Vrtec Šentvid Slovenija se tako kot druge evropske države sooča z visoko stopnjo neuspešnosti romskih učencev. Na ravni Nacionalne evalvacijske študije o uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli (2011) je bilo ugotovljeno, da je v šolskih letih od 2005/2006 do […]
večPrijavite se na obvestila
PRIJAVA